1. Požari in gasilstvo pred ustanovitvijo gasilskega društva Selca

  2. Ustanovitev gasilskega društva Selca

  3. Obdobje od 1897. do 1910. leta

  4. Obdobje od 1911. do 1920. leta

  5. Obdobje od 1921. do 1930. leta

  6. Obdobje od 1931. do 1940. leta

  7. Obdobje od 1941. do 1945. leta

  8. Obdobje od 1946. do 1955. leta

  9. Obdobje od 1956. do 1965. leta

  10. Obdobje od 1966. do 1975. leta

  11. Obdobje od 1976. do 1980. leta

  12. Obdobje od 1981. do 1987. leta

  13. Obdobje od 1988. do 1997. leta

  14. Obdobje od 1998. do 2007. leta  

Požari in gasilstvo pred ustanovitvijo gasilskega društva Selca

 

  • V starih zapiskih, ki so ohranjeni še danes, piše, da je 1668 leta nastal požar, ki je upepelil skoraj polovico vasi Selca. Natančnejši podatki pa govorijo, da je večji požar leta 1738 delno uničil cerkev, župnišče, in hiše okrog. Naslednji večji požar je bil leta 1809. Začelo je goreti v kovačiji, ki je bila pri Smodinu. V tem požaru je pogorelo 50 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji. Naslednji večji požar je nastal v noči iz 18. na 19 februar 1849. Pričelo je goreti pri Adamu, vnela se je praprot. V tem požaru je pogorelo štirinajst hiš, cerkveni zvonik in župnišče. Le 5 let kasneje, to je leta 1854, je pričelo ponovno goreti v Lošterkovem mlinu. Ta požar ni zahteval še drugih žrtev.   Na sveto Rešnje telo je bila navada, da so po procesiji streljali z možnarji s Tabora. Možnar so polnili s suhim žaganjem. Prav tako streljanje je leta 1863 povzročilo požar. Žareči zamašek je padel na slamnato streho Strugarjeve hiše in v hipu je bila hiša v ognju. Zaradi močnega vetra se je požar hitro širil, zajel je Jakca, Blažeta, Blažona, Grobla, Kovača, Mihca, Brceta, Blaznika in vse ostale hiše, vključno s Hobetom na desnem bregu Selnice in z Ožboltom na levem bregu. V poročilih piše, da je bil pravi čudež, da ni zagorelo pri Klabovsu, Oštermanu, Kosu in Tabrovcu, saj so te hiše v neposredni bližini Strugarja in Kovača. Ta požar je Andrej Gosar naslikal na vaškem znamenju ob gasilskem domu. Znamenje je bilo sezidano leta 1864 na pobudo župnika Vincenca Mayerja in kmeta Matija Šmida – Berceta.

Po tem požaru so bili manjši požari, ki so nastali zaradi strele ali drugih vzrokov. Tako je leta 1872 pogorela Petrova hiše, 1876 leta Gašperčkova hiša, v kateri sta zgorela tudi dva otroka. Požari niso pustošili samo po Selcih, temveč tudi v okoliških vaseh. Leta 1863 je pričelo goreti v Lajšah. Strela je udarila v Fajfarjevo hišo in cele Lajše so bile v ognju. Pogorelo je osem hiš, zgorel je tudi 70-letni Brinarjev oče, 5 govedi in nekaj prašičev. Leta 1883 je bil velik požar v Kališah. Pogorelo je 9 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji.

Zaradi teh požarov so občinski možje začeli razmišljati , da morajo nekaj ukreniti za varnost ljudi. Leta 1872 je tedanja občinska uprava sklenila, naj se organizira požarna straža, ki bo alarmirala ob požaru in varovala premoženje pred tatovi. Poleg tega so 17. januarja 1878 prepovedali uporabo bakel za razsvetljavo po vasi. Občina selca je 1884 leta sprejela tudi sklep, da se ustanovi izurjena skupina mož, ki bo reševala premoženje ljudi pred požari in drugimi naravnimi nesrečami; imenovali so jo požarna obramba. Pobudnik tega sklepa je bil tedanji župan Franc Šlibar. Nagovoril je kaplana Sušnika, naj zbere može in jih prične vaditi gasilske veščine.

muzej_voz

 Slika 1 - prva ročna brizgalna v Selcih iz leta 1885 ki se je ohranila do današnjih dni in je razstavljena v muzeju gasilskega doma

Leta 1885 so kupili prvo ročno brizgalno in nekaj ostale opreme, kot so cevi, čelade, opasači, itd. Sredstva za to opremo je občina Selca zbrala s povečanimi davki. Tako so morali občani Selc plačevati 11% večje dajatve občini , okoliške vasi pa 4% večje. Kot je že omenjeno, je kaplan Sušnik, kasnejši župnik v Selcih učil preprečevaje požarov. Nova črpalka je že isto leto doživela ognjeni krst v Ševljah, leta 1886 pa je bila uporabljena še v Dolenji vasi in Železnikih.  

Iz tega je razvidno, da je bilo gasilstvo v Selcih že dejavno 13 let pred ustanovnim občnim zborom Gasilskega društva, saj so požarne katastrofe ljudi k temu prisilile.

Ustanovitev gasilskega društva Selca 

Dne 15. avgusta 1897 je bil sklican ustanovni občni zbor Gasilskega društva Selca. Na občnem zboru je bilo prisotnih 26 občanov, ki so tudi sprejeli članstvo. Menimo, da so bili ti občani ustanovni člani društva. To so bili naslednji:

1.

Anton Hajnrihar

Selca

2.

Franc Šparovec

Selca

3.

Franc Bertoncelj

Selca

4.

Urban Semen

Selca

5.

Lovro Benedik

Selca

6.

Janez Veber

Selca

7.

Jakob Benedik

Selca

8.

Martin Šolar

Selca

9.

Jakob Lotrič

Selca

10.

Janez Rant

Dolenja vas

11.

Janez Pintar

Studeno

12.

Jurij Čenčič

Selca

13.

Franc Demšar

Studeno

14.

Franc Tavčar

Selca

15.

Franc Hajnrihar

Selca

16.

Franc Čemažar

kaplan v Selcih

17.

Anton Benedik

Selca

18.

Janez Kosmač

Selca

19.

Franc Šmid

Selca

20.

Janez Šparovec

Selca

21.

Jernej Pintar

Studeno

22.

Janez Klemenčič

Selca

23.

Anton Klemenčič

Selca

24.

Matevž Prevc

Selca

25.

Peter Krek

Selca

26.

Jakob Bizjak

Selca

27.

Franc Prevc

Selca

Prvo izvoljeno vodstvo Gasilskega društva, ki ga je vodil načelnik (danes je to predsednik) Franc Demšar s Češnjice, je izdelalo nemajhen program dela. Postavili so si nalogi, da ustanovijo svoj gasilski dom ter opremijo in izurijo moštvo, ki bo sposobno reševati premoženje v primeru požara ali v drugih naravnih nezgodah. Na ustanovnem občnem zboru so sprejeli tudi pravila o delovanju društva.

 

 

 

Obdobje od 1897. do 1910. leta 

Že leta 1903 so pričeli razmišljati o gradnji orodne shrambe. Na njihovo prošnjo jim je občina Selca leta 1905 dodelila srenjski svet, to je svet, na katerem stoji današnji gasilski dom. Še isto leto je bila zgrajena lesena shramba za shranjevanje gasilske opreme. Leta 1907 so pričeli razmišljati o gradnji gasilskega doma in naslednje leto pričeli z delom. Dokončan je bil leta 1910 v taki obliki, kot je bil do leta 1983, le da je imel lesen stolp za sušenje cevi. Gradnja doma je stala 4.200 kron; zanj je društvo dobilo od hranilnice in posojilnice v Selcih brezobrestno posojilo v znesku 2.300 kron. Vse drugo delo je bilo opravljeno s prostovoljnim delom, dajatvami v obliki lesa, denarja in z brezplačnimi vožnjami. Za odplačevanje dolga pa je društvo vsako leto organiziralo veselico.

 

1_gasilski_dom

 

Slika 2 - prvi gasilski dom v Selcih

Obdobje od 1911. do 1920. leta

V tem obdobju je bil poudarek predvsem na pridobivanju gasilskih veščin, zbiranju denarja za odplačevanje dolga in zbiranju denarja za nakup nove opreme. Že leta 1913 je društvo dobilo novo ročno brizgalno, ki je takrat stala 950 kron.   Prva svetovna vojna je pustila sledove tudi na gasilstvu. Iz zapisnikov je razvidno, da je od leta 1914 do 1918 bilo veliko mrtvilo, saj je mnogo aktivnih članov moralo iti v vojsko. Kljub temu pa požari niso prizanašali. Gasilci so jih bolj ali manj obvladovali. Tako je 7. maja 1915 pričelo goreti v Knapah. Požar je bil lokaliziran na eno poslopje. 11. septembra 1916 je gorelo v Dolenji vasi. Tudi ta požar so omejili tako, da je pogorelo samo eno poslopje. 15. septembra 1919 je pričelo goreti v Zabrekvah. Gasilci so posredovali z ročno brizgalno, ni pa nobenih podatkov, kje so dobili vodo.

Obdobje od 1921. do 1930. leta 

V tem obdobju so pridobili predvsem nove člane, tako redne kot tudi podporne, saj podatki kažejo, da se je število rednih članov povečalo za 9 gasilcev, število podpornih članov pa za 7. V letu 1922 je društvo praznovalo 25-letnico obstoja. Praznovanje je bilo zelo slovesno. Deset ustanovnih članov so proglasili za častne člane, in to tiste, ki so nosili največje breme pri organiziranju in delovanju društva. Ti člani so bili:  Anton Hajnrihar, Franc Bertoncelj, Urban Semen, Janez Veber, Jurij Čenčič, Lovro Benedik, Jakob Benedik, Martin Šolar, Janez Pintar in Janez Rant.

1922_25_letnica_drustva_vabilo

  Slika 3 - vabilo ob proslavi 25 letnice gasilskega društva iz leta 1922

 

1928_zbor_gasilcev_iz_Selc

 

Slika 4 - zbor gasilcev iz Selc leta 1928

Tudi v letih 1920 do 1930 požari niso prizanašali. Leta 1921 je pričelo goreti v Dolenji vasi na žagi Benedika, isto let pa tudi kozolec na Češnjici. Požar v Topoljah je bil lata 1923. Leta 1925 so bili trije požari: na Češnjici, na Bukovici in v Hrastniku. 1926 je ponovno gorelo v Dolenji vasi. Iz poročil je razvidno, da so gasilci pravočasno prišli  na požarišče in požar omejili tako, da je pogorel samo objekt, na katerem je pričelo goreti.

Obdobje od 1931. do 1940. leta 

Sklepi občnih zborov v tem obdobju so bili, da se pridobiva nove člane, ki naj se strokovno usposabljajo, da se posodablja oprema ter sodeluje s sosednjimi društvi. Prvikrat je zaslediti, da je bilo gasilsko tekmovanje v Železnikih – leta 1932. Naše društvo je na tem tekmovanju doseglo prvo mesto in osvojilo naslov prvaka za Selško dolino.   Zaradi spremembe zakona o gasilstvu je bil 12. novembra 1933 sklican izredni občni zbor gasilskega društva. Zakon je predvideval spremembo društva: prostovoljno gasilsko društvo se je preimenovalo v prostovoljno gasilsko četo. Sprememba je bila tudi v tem, da se je načelnik preimenoval v predsednika, prostovoljno gasilsko četo pa je predstavljal upravni odbor. Za kontrolni organ dela upravnega odbora je bil izvoljen tudi nadzorni odbor.

1933_motorna_brizgalna

Slika 5 - prva motorna brizgalna iz leta 1933

Slika 5 - prva motorna brizgalna iz leta 1933

Po tem zakonu je moral novi upravni odbor zapriseči pred občnim zborom.   Upravni odbor je 5. januarja 1933 sklenil, da se kupi nova motorna brizgalna in 250 m cevi. Ponudbo za dobavo motorne brizgalne je dala firma Matias Zupan iz Ljubljane in Viko Benedik iz Železnikov. 8. septembra 1933 se je upravni odbor odločil, da kupi motorno brizgalno od Vika Benedika iz Železnikov, pogodba pa naj bi se podpisala po preizkusu črpalke. Po uspešnem preizkusu 23. septembra je bila 24. septembra 1933 podpisana pogodba z Benedikom za dobavo črpalke v vrednosti 29.000 din. Na isti seji pa je bilo sklenjeno, da se cevi kupijo pri Zupanu v Ljubljani. V tem letu je društvo nabavilo tudi peč za ogrevanje sejne sobe. Dejavnost društva v letu 1933 je bila zelo velika. 10. junija 1934 je upravni odbor obravnaval predlog o nakupu voza za prevoz motorne brizgalne. Sklenil je, da ga kupijo v Laškem za 3.000 din – v ceni je bila vračunana dostava do Ljubljane. 1. julija 1934 je bila velika gasilska vaja, na kateri so sodelovala tudi druga društva. Po vaji je bila svečano blagoslovljena nova motorna brizgalna.   Na sejah upravnega odbora je bil večkrat omenjen nakup paradnih oblek. Ker jih člani društva še niso imeli, je bilo 5. februarja 1936 sklenjeno, da jih naročijo pri firmi Kosig v Ljubljani. Stroške so nosili člani sami.   11. julija 1337 je upravni odbor obravnaval tudi 40 – letni jubilej društva in sklenil, da bodo slavnosti ob 40 – letnici 23. avgusta.   Sklenili so povabiti na skupno vajo vsa sosednja društva iz doline. Po skupni vaji je bila parada in veselica. Iz poročil o poteku proslave ob 40 – letnici je razvidno, da je bila zelo slovesna; prisotnih je bilo 59 gasilcev v svečanih uniformah, kar je za tisti čas pomenilo veliko. Proslave so se udeležili gasilci iz Sorice, Železnikov, Rudna, Bukovice, Žabnice, Stare Loke in Škofje Loke. Na proslavi so bila podeljena priznanja za 10, 20, 30 in 40 – letno delo, ki jih je podelil starešina župe Škofja Loka, gospod Lovro Planina. Takratnim gasilcem se je zdelo nadvse pomembno, da je bil na proslavi prisoten in da je pozdravil praznovanje 40 – letnice srenjski okrajni načelnik gospod Česnik. Proslava 40 – letnice je prinesla gasilski četi 1903 din čistega dohodka. Iz zapisov je razvidno, da je bilo v letu 1938 dokupljeno za 1830 din opreme – cevi, ročniki, vrvi in sesalni koš. Občni zbor je v letu 1939 ponovno poudaril izobraževanje.   Po sklepu občnega zbora sta 19. februarja 1939 na sedežu župe opravila strojniški izpit takratni poveljnik Matija Šmid in Janez Benedik. V tem letu 15. avgusta je bil tudi gasilski kongres v Ljubljani. Iz gasilske čete Selca se ga je udeležilo 12 članov v svečanih uniformah.   V obdobju do leta 1935 ni bilo požarov. V letu 1935 je bil požar v Železnikih. Gasilci so ga takoj omejili ter s tem preprečili večjo škodo. Nova motorna brizgalna je na tem požarišču doživela ognjeni krst. Po zapiskih se da ugotoviti, da je delovala brezhibno. Do leta 1940 je bilo spet obdobje brez požarov, v letu 1940 pa je pogorel Prevcov kozolec na Češnjici. Po vseh zapiskih občnih zborov se prepleta misel, da se ljudje osvojili protipožarno kulturo, da so znali paziti na svoje premoženje ter preprečevati požare.

 

1939_pred_2_sv_vojno

Slika 6 - slika gasilcev iz Selc pred 2. svetovno vojno

Obdobje od 1941. do 1945. leta

Zadnja seja upravnega odbora gasilske čete pred pričetkom druge svetovne vojne je bila 5. januarja 1941. obravnavali so teme za občni zbor, ki je bil 19. januarja. Določili so obveznike za protiletalsko obrambo. Člani protiletalske obrambe so bili:  

1.

Franc Habjan

Selca

2.

Valentin Šmid

Selca

3.

Jože Semen

Selca

4.

Franc Šinkar

Selca

5.

Tomaž Habljan

Selca

6.

Matevž Tomažin

Selca

7.

Anton Blaznik

Selca

8.

Franc Zupanec

Selca

9.

Martin Šolar

Selca

10.

Janez Semen

Selca

11.

Franc Pavlič

Selca

12.

Anton Hajnrihar

Selca

13.

Janez Veber

Selca

14.

Jože Megušar

Selca

Dogovorili so se še o slovesnostih ob pogrebu ustanovnega člana Franca Bertonclja – Žnidarja, ki je umrl 5. januarja 1941 leta. Delo društva kljub okupaciji ni popolnoma prenehalo. Navodila o delovanju gasilstva so pričela prihajati od okupacijskih oblasti; najprej so morali izdati seznam vseh članov s funkcijami, ki so jih imeli in kolikšen staž so imeli. Dobili so navodilo, da je področje, ki ga pokriva gasilsko društvo, razdeljeno na 3 rajone. Prvi rajon obsega katastrsko občino Selca in Dolenja vas s približno 800 prebivalci. Drugi rajon obsega katastrsko občino Kališe, Lajše, Topolje in Zabrekve s približno 300 prebivalci. Tretji rajon obsega katastrsko občino Dražgoše, vasi pa Dražgoše pri cerkvi in na Pečeh s približno 500 prebivalci.

Za požarno varnost po teh rajonih so bili z dekretom okupacijskih oblasti zadolženi naslednji:   Prvi rajon: Matija Megušar, Selca 48, Anton Hajnrihar, Selca 56, Janez Veber, Selca 50, Franc Bertoncelj, Selca 15, Jožef Megušar, Dolenja vas 11.   Drugi rajon: Franc Zupanc, Selca 5, Urban Semen, Selca 2, Martin Šolar, Selca 46, Janez Semen, Selca 83.   Tretji rajon: Matevž Tomažin, Selca 82, Jože Berce, Selca 23, Franc Pavlič, Selca 37, Anton Blaznik, Selca 26.  

 

1942_ med_vojno

 

Slika 7 - izkaznica, ki so jo gasilci dobili od okupacijske oblasti med drugo

Okupacijska občinska uprava obline Selca je 28. junija 1941 imenovala Matija Šmida za gasilskega referenta, ki je to funkcijo opravljal vse do konca vojne.   Požari v tem obdobju kljub vojni niso bili pogosti. Prvi požar je vil 25. oktobra 1942. gorelo je stanovanjsko poslopje v lasti Metoda Debeljaka. Drugi požar je bil v Mlinarjevi hiši v Selnici, v tretjem pa sta gorela vezana kozolca v lasti Alojza Hajnriharja in Jožeta Vebra.        

Obdobje od 1945. do 1955. leta

 

 

Takoj po zaključku vojne je krajevni odbor Selca določil požarnega referenta. To funkcijo je opravljal Miha Leben. Ostalo delavno moštvo v gasilstvu so takrat imenovali požarna milica. Navodila so dobivali iz okraja Škofja Loka, z oddelka milice. Tako stanje je trajalo od 1. januarja 1946. 10. februarja 1946 je bil sklican občni zbor gasilske čete, na katerem sta bila izvoljena upravni in nadzorni odbor. Funkcije upravnega odbora so bile razdeljene takole:

 

Predsednik

Matija Šmid

Poveljnik

Janko Šmid

Namestnik poveljnika

Alojz Hajnrihar

Tajnik

Miha Leben

Blagajnik

Franc Kopčavar

Orodjar

Jože Semen

Namestnik orodjarja

Franc Šifrar

Nadzorni odbor pa sta sestavljala Jože Megušar in Janez Leben.  To vodstvo je vodilo gasilsko četo v letih 1946 in 1947. Razen poveljnika je bilo v letu 1946 vodstvo že zamenjano. Delo je prevzel Alojz Hajnrihar. Delo vodstva ni bilo lahko, saj so bile posledice vojne precejšnje. Obnoviti so morali streho, delno fasado, prebeliti dom ter ga notranje urediti. Leta 1946 je bila organizirana skupna vaja vseh društev iz Selške doline.   22. avgusta 1948 je bila sklicana izredna skupščina oziroma občni zbor, na katerem so sprejeli nova pravila društva. Bistvo sprememb je bilo v tem, da se je gasilska četa Selca preimenovala v prostovoljno gasilsko društvo Selca. Izvolili so novi upravni odbor in nadzorni odbor. Za predsednika je bil izvoljen Miha Leben, za poveljnika Vinko Prevc, za tajnika pa Ciril Debeljak. Ostale funkcije so ostale nespremenjene.   V tem obdobju je imelo društvo v programu izobraževanje kadrov in urjenje članov s praktičnimi vajami; udeleževali so se skupnih vaj vseh gasilcev Selške doline, imeli pa so tudi velike finančne težave. Financiranje gasilskih društev takrat še ni bilo urejeno. Po takratnih predpisih so bile občine dolžne financirati gasilska društva. Občina Selca, kot kaže, ni imela prav nobenega razumevanja za gasilstvo. Po mnogih prošnjah in pritožbah na okraj je leta 1952 društvu vendarle uspelo, da mu je občina po 7 letih namenila 15.000 din. S tem denarjem so lahko poravnali dolgove in nakupili nekaj nujne opreme. S takratno občinsko upravo so imeli težave še zaradi sejne sobe. Občina je z odločbo razlastila gasilsko društvo zanjo. Namenili so jo preurediti v samsko sobo in jo oddati v druge namene. Ta spor so rešili s pomočjo okrajne gasilske zveze ter namen občine preprečili. Iz zapisnikov je razvidno, kako so se rahljali odnosi v kraju, kar je seveda vplivalo tudi na dejavnost gasilskega društva. Omeniti je treba, da je leta 1947 društvo moralo oddati eno ročno brizgalno kot pomoč nerazvitim krajem. Ta brizgalna je bila dodeljena v Novo vas pri Rakeku. Po prvotnih trditvah je bilo rečeno, in tako je tudi podpisan reverz, da jo oddajo le za krajši čas. ta krajši čas pa je trajal vse do 31. maja 1953. v zapisnikih je razvidno, da so si morali zelo prizadevati, preden so jo pridobili nazaj. Bila je povsem uničena, zato so jo odprodali na odpad. Drugo ročno brizgalno so posodili lata 1953 Kmetijski zadrugi Češnjica – Lesnemu obratu. Sklenjeno je bilo, da jo posodijo brez odškodnine. Člani odpravnega odbora so menili, da bodo s tem pomagali varovati delovno mesto svojim članom, ki so bili zaposleni v tem obratu. V vseh zapiskih sej upravnega in nadzornega odbora in tudi zapisnikov občnih zborov je videti, da so imeli velike težave z aktivnostjo mladih v gasilskih vrstah. Društvo je v tem obdobju komaj sestavljalo eno desetino, ki je aktivno delovala.   Požari v tem obdobju, pri katerih so sodelovali gasilci iz Selc:   Prvi požar je bil je bil novembra 1945 v Železnikih. Drugi požar je bil 22. januarja 1946 na Češnjici pri Leopoldu Vebru, kjer je gorelo gospodarsko poslopje. Tretji požar je bil na žagi v Selcih, dne 10. januar 1947. Pogorela je žaga, obvarovali pa so skladiščne prostore. Četrti požar je bil v Kališih na stanovanjski baraki in na novozgrajeni hiši, last Ivana Podlipnika, Kališe 8. ta požar je bil 4. 7. 1949, goreti pa je pričelo ob 11:45.

Obdobje od 1955. do 1965. leta 

To obdobje je bilo zelo aktivno, predvsem v izobraževanju in pridobivanju novih članov. Članstvo se je povečalo za 17. članov. V Kranju sta obiskovala strojniški tečaj dva mlada gasilca in izpit tudi uspešno opravila. To sta bila Janez Šolar in Janez Lotrič. Ivan Radoševič je obiskoval poklicno gasilsko šolo v Medvodah ter opravil podčastniški izpit dne 1. 3. 1958 in počasi postajal steber gasilstva v Selcih za naslednje obdobje. Tudi na obnovo gasilskega doma ni bilo pozabljeno. V tem obdobju so bile izvedene priprave za obnovo sušilnega stolpa, ki je bila zaključena v letu 1961.

 

1962_dom

Slika 8 - prenovljen gasilski dom z novim stolpom iz leta 1961

Iz zapiskov je razvidno, da je bilo prav pri pripravi gradnje stolpa veliko težav s pridobivanjem potrebnih dovoljenj. Prve prošnje za izdajo lokacijskega dovoljenja so bile oddane že v letu 1956, graditi pa so pričeli šele v letu 1960.   V tem obdobju so se gradili vodovodi v Selcih, Dolenji vasi, Topoljah, Kališih in v Lajšah. Z izgradnjo vodovodov so omenjene vasi dobile tudi hidrantno omrežje. S tem so bili ustvarjeni boljši pogoji za varnost pred požari. Društvo je organiziralo gasilske trojke po vseh vaseh;  prva trojka je bila organizirana v Kališih leta 1957, naslednja v Dolenji vasi leta 1959, leta 1960 v Topoljah in leta  1965 v Lajšah. Vse gasilske trojke so dobile najnujnejšo opremo. Vsako leto je bila organizirana po ena vaja, tako da so bile trojke v primeru požara sposobne reševati premoženje vaščanov.

 

1957_proslava_ob_60_letnici_drustva

 

Slika 9 - proslava ob praznovanju 60 letnice društva 14. julija 1957

Za to obdobje je razvidno, da je aktivnost gasilskega društva iz Bukovice padla, zato je občinska gasilska zveza Železniki dne 18. 2. 1961 pripojila to društvo kot desetino gasilskemu društvu Selca. To se je zgodilo že po občnem zboru v mesecu januarju. Na podlagi tega je bila sklicana razširjena seja dna 22. 2. 1961, na kateri so nastalo situacijo obravnavali in sklenili, da se  upravni odbor poveča za 3 člane iz Bukovice (Leopold Kankelj, Anton Bernik in Ciril Jelovčan). Nadzorni odbor se je povečal za enega člana iz Bukovice (Franc Potočnik). Funkcije v združenem gasilskem domu so bile: predsednik je bil Franc Benedik, podpredsednik Leopold Kankelj, njegov namestnik Anton Bernik, tajnik Anton Leben starejši, Vinko Prevc blagajnik in orodjarja: za Selca Stane Hajnrihar, za Bukovico pa Stane Pogačnik. Gasilsko društvo Bukovica je bilo pripojeno  k gasilskemu društvu Selca le kratek čas, leta 1962 je že pričelo delovati kot samostojno društvo.

 

1957_ob_60_letnici_drustva_14.7

 

Slika 10 - člani gasilskega društva ob 60 letnici

Požari v tem obdobju niso bili pogosti. Prvi požar je bil 9. 2 1956 na poslovni stavbi Kmetijske zadruge Selca ob 21. uri pri velikem mrazu -16 stopinj. Zaradi hitre intervencije gasilcev je bil požar lokaliziran samo na to stavbo. Če upoštevamo dejstvo, da je bila sosednja stavba od požarišča oddaljena samo 2,5 m, lahko ugotovimo le, da so gasilci svoje delo res strokovno opravili. Drugi požar je bil 8. 2. 1962 na gospodarskem poslopju Janeza Demšarja v Dolenji vasi. Goreti je pričelo ob 22.40. Tudi ta požar so gasilci obvladali tako, da je pogorelo samo to gospodarsko poslopje kljub veliki bližini drugih gospodarskih poslopij. V tem obdobju drugih požarov ni bilo. Dne 3. 1. 1962 se je v Selcih sprožil večji zemeljski plaz, ki je ogrožal tri stanovanjske hiše.    

Obdobje od 1965. do 1975. leta 

V tem obdobju so predvsem pridobivali mlade in izobraževali gasilce.

1975_zacetek_mladinske_dejavnosti

 Slika 11 - začetki gasilskih mladinskih dejavnosti v Selcih

1967_gasilska_ceta_PGD_Selca_ob_70_letnici_drustva_22.7

Slika 12 - gasilci pred staro pošto ob 70 letnici društva

Poleg osnovne dejavnosti gasilstva so bila opravljena tudi vzdrževalna dela na gasilskem domu. Uspelo jim je sestaviti mladinsko desetino. Delo s pionirji je uspešno vodil Anton Leben mlajši. V tem obdobju je društvo dobilo štiri izprašane strojnike, leta 1972 pa še dva podčastnika – Antona Lebna mlajšega in Franca Romana. V letu 1971 je društvo organiziralo veliko nabiralno akcijo za novo motorno črpalko Rosenbauer. Po takratnih cenah je črpalka stala 24.000 din, od omenjene vsote je društvo zbralo 12.000 din, ostala sredstva pa je prispevala občinska gasilska zveza. Akcija je lepo uspela. Povsod smo naleteli na razumevanje vaščanov in tako je bila nova črpalka že junija 1971 v gasilskem domu.

 

1971_proslava_ob_nabavi_nove_motorke_Rosenbauer

 

Slika 13 - proslava ob nakupu nove motorne brizgalne Rosenbauer

Poleg tega je bila v letu 1971 nameščena električna alarmna sirena, društvu pa jo je podarila občinska gasilska zveza. 

 

1972_meddrustvena_vaja

Slika 14 - zbor gasilcev po meddruštveni vaji leta 1972

Takratno vodstvo gasilskega društva je bilo izredno dejavno. Pričeli so razmišljati o nakupu gasilskega kombija za prevoz motorne črpalke in gasilcev.

 

1972_prvi_gasilski_kombi

 

Slika 15 - leta 1972 je društvo dobilo prvi kombi za prevoz moštva in motorne brizgalne

 

1972_nov_kombi

 

Slika 16 - člani iz Selc ob pridobitvi novega kombija

Ta želja je bila uresničena junija 1973. od skupne vrednosti kombija v znesku 42.000 din je polovico prispevalo društvo, ostalo pa občinska gasilska zveza. Tudi tokrat je bila izvedena nabiralna akcija v krajevni skupnosti, ki je izredno dobro uspela. V zapiskih iz tega obdobja lahko razberemo, da so imeli krajani veliko zaupanje v gasilsko društvo, saj ni bilo primera, da ne bi bili pripravljeni pomagati gasilcem pri posodabljanju opreme. Nikakor ne smemo prezreti glavnih nosilcev hitrega razvoja gasilstva v tem obdobju. Vinko Prevc je bil vsekakor eden prvih, ki je nosil največje breme. Potem Ivan Radoševič, Franc Kovač, Ciril Debeljak, Anton Leben starejši, Anton Leben mlajši, Franc Bašelj, Janez Radoševič, Stane Jagodic, Franc Rozman, Janez Podrekar in še bi jih lahko naštevali.   V letu 1972 je društvo praznovalo 75 – letnico obstoja. Praznovanje je bilo zelo slovesno saj je bil ob tej priliki izročen v uporabo nov gasilski kombi. V tem obdobju, v letu 1973, pa je društvo izgubilo zaslužnega člana v gasilstvu Franca Benedika. Bil je večletni predsednik društva, poveljnik društva in nazadnje tajnik. V letu 1973 je umrl tudi Bogdan Peklenk, ki je za Benedikomprevzel tajniške posle.

  

1973_gasilska_vaja_na_Tabor_ob_1000_letnici_Selc

 

Slika 17 - velika gasilska vaja na Tabor ob 1000 letnici vasi Selca

V tem obdobju na področju gasilskega društva ni bilo požarov. Gasilci pa so pomagali pri požaru na Zalem Logu – leta 1975, ko je gorela cerkev.  

Takratno vodstvo gasilskega društva je bilo izredno dejavno. Pričeli so razmišljati o nakupu gasilskega kombija za prevoz motorne črpalke in gasilcev. Ta želja je bila uresničena junija 1973. od skupne vrednosti kombija v znesku 42.000 din je polovico prispevalo društvo, ostalo pa občinska gasilska zveza. Tudi tokrat je bila izvedena nabiralna akcija v krajevni skupnosti, ki je izredno dobro uspela. V zapiskih iz tega obdobja lahko razberemo, da so imeli krajani veliko zaupanje v gasilsko društvo, saj ni bilo primera, da ne bi bili pripravljeni pomagati gasilcem pri posodabljanju opreme. Nikakor ne smemo prezreti glavnih nosilcev hitrega razvoja gasilstva v tem obdobju. Vinko Prevc je bil vsekakor eden prvih, ki je nosil največje breme. Potem Ivan Radoševič, Franc Kovač, Ciril Debeljak, Anton Leben starejši, Anton Leben mlajši, Franc Bašelj, Janez Radoševič, Stane Jagodic, Franc Rozman, Janez Podrekar in še bi jih lahko naštevali.   V letu 1972 je društvo praznovalo 75 – letnico obstoja. Praznovanje je bilo zelo slovesno saj je bil ob tej priliki izročen v uporabo nov gasilski kombi. V tem obdobju, v letu 1973, pa je društvo izgubilo zaslužnega člana v gasilstvu Franca Benedika. Bil je večletni predsednik društva, poveljnik društva in nazadnje tajnik. V letu 1973 je umrl tudi Bogdan Peklenk, ki je za Benedikon prevzel tajniške posle.   V tem obdobju na področju gasilskega društva ni bilo požarov. Gasilci pa so pomagali pri požaru na Zalem Logu – leta 1975, ko je gorela cerkev.  

Obdobje od 1975. do 1980. leta

Tudi za to obdobje je značilna izredna delavnost gasilcev. Lotili so se večje obnove gasilskega doma. Zamenjali so kritino na strehi, vzidali nova vrata ter obnovili fasado doma, tako da je bil dom pripravljen na praznovanje 80 – letnice, ki je bila v juliju 1977.  leta nadvse slovesno izpeljana. Kljub veliki angažiranosti pri obnovi doma pa gasilci niso pozabili na naraščaj in vzgojo mladih. Redno je še delovala pionirska, mladinska in članska desetina, udeleževali so se tekmovanj občinske gasilske zveze ter sodelovali v vse akcijah, ki jih je organiziral sektor Železniki. Leta 1977 je društvo izgubilo dolgoletnega člana, člana upravnega odbora in tajnika društva Antona Lebna starejšega.

  

1977_proslava_ob_80_letnici_drustva

 

Slika 18 - slovesna proslava ob počastitvi 80 letnice društva

1977_parada_ob_80_letnici_drustva

Slika 19 - parada ob 80 letnici društva

Tudi požari niso prizanašali. 12. 4. 1975 je pričelo goreti gospodarsko poslopje v Selcih, last Micike Andrejka. V tem prostoru je imela Iskra Železniki skladiščeno embalažo. Intervencija gasilcev je bila zelo učinkovita, saj so kljub velikemu vetru položaj obvladali. Pogorelo je samo to poslopje, sosednje hiše so bile obvarovane klub temu, da so bile v neposredni bližini pogorišča. 10. 8 1977 je pričelo goreti gospodarsko poslopje last Franca Pogačnika iz Kališ. Gasilci so s takojšno intervencijo požar omejili samo na to stavbo. 29. 4. 1979 je gorelo na žagi Alplesa v Selcih. Pogorela je samo žaga, kozolec v neposredni bližini žage, kjer so imeli skladiščene deske pa so obvarovali, prav tako tudi mizarsko delavnico. Vse intervencije gasilcev so bile strokovno izpeljane in temu primerni so bili tudi rezultati.  

Obdobje od 1980. do 1987. leta

To obdobje je bilo nadvse uspešno in delavno. Na območnem zboru januarja 1980 je bil sprejet obširen program dela za naslednje mandatno obdobje na novo izvoljenega upravnega in nadzornega odbora. Izvoljeni člani upravnega in nadzornega odbora ter ostalih odborov so bili:  

Upravni odbor:

 

 

1.

Vinko Bernik

2.

Vinko Leben

3.

Franc Rant

4.

Franc Rozman

5.

Danilo Benedik

6.

Ivan Radoševič

7.

Franc Bašelj

8.

Valentin Šmid

9.

Tone Potočnik

10.

Tone Leben

 

 

Nadzorni odbor:

 

 

1.

Franc Podrakar

2.

Rudi Habjan

3.

Ivan Radoševič

 

 

Samoupravno sodišče:

 

 

1.

Lado Nastran

2.

Stane Jagodic

3.

Vilko Berce

Sprejete so bile naslednje zadolžitve:

  • ·        Pridobivanje novih članov

  • ·        Izobraževanje kadrov

  • ·        Delo z mladimi in pionirji

  • ·        Izgradnja novega gasilskega doma

  • ·        Organizirati trojke v Golici in Zabrekvah

  • ·        Skrbeti za posodabljanje opreme   

Prevzete zadolžitve so bile v celoti izpeljane, mogoče celo v večji meri kot so pričakovali. Da bo bolj jasno sledi celoten kronološki prikaz delovanja:   Pri posodabljanju opreme lahko ugotavljamo le, da je bilo društvo izjemno uspešno. Že v letu 1981 je društvo dobilo sodobno specialno vozilo TAM 5500. oprema se je povečala še za 3 kilovatni agregat, za eno trifazno potopno črpalko, 380 m C cevi in 550 m B cevi. Pridobili so še 2 motorni črpalki Tomos, eno 300 litrsko in eno 500 litrsko. Tudi na radijske zveze niso pozabili. Društvo je razpolagalo s stabilno radijsko postajo, s katero se lahko poveže z ostalimi društvi ter gasilskim centrom v Škofji Loki. Poleg tega so imeli še 2 prenosni radijski postaji, za uporabo na požarišču za hitrejše sporazumevanje in radijsko postajo nameščeno v specialnem vozilu. Vso to opremo je financirala občinska gasilska zveza.   Na področju vzgoje strokovnega kadra je bilo tudi veliko narejenega, daj je v tem obdobju društvo pridobilo 5 častnikov in 4 nižje častnike.   Gasilske trojke so bile organizirane po programu, saj se je trojka v Golici organizirala leta 1981, leta 1985 pa še v Zabrekvah, obe pa sta dobili najnujnejšo opremo.   Gasilski dom v Selcih se je pričel graditi leta 1981, ko so kupili kritino za streho in opeko za zidavo, pridobili potrebno tehnično dokumentacijo in potrebna dovoljenja. V letu 1982 so zbrali potreben les in kupili stavbno pohištvo. 23. julija 1983 so pričeli podirati stari dom, 14. septembra 1983 pa že pričeli z zidavo in tako je bil 21. novembra istega leta dom pod streho. Zimo 1983 – 84 so avtomobili že preživeli v novo zgrajenem domu, ostala oprema pa je bila shranjena na podstrešju stavbe Kmetijske zadruge. V letu 1984 so z deli pospešeno nadaljevali, vzidali so okna, vrata ter dokončali vsa zidarska dela. Dokončno so obdelali strojnico in jo opremili s potrebnimi obešali. Naredili so še fasado. 

V letu 1985 so dokončno uredili in opremili še sejno sobo in sobo civilne zaščite. Dom je 14. julija dočakal slovesno otvoritev.

  

1985_otvoritev_novega_gasilskega_doma

 

Slika 20 - slovesna proslava ob otvoritvi novega gasilskega doma v Selcih

V gradnjo doma so se vključili vsi člani društva – od pionirjev so starejših članov, vsakdo po svojih močeh. Nekateri so podarili les, obrtniki so sodelovali s svojim delom pri gradnji, polaganjem ploščic, podov in opremljanju, ostali pa pri rušenju in gradnji. Člani so opravili 5.632 ur udarniškega dela. Razveseljivo je bilo to, da so vsi delali z vso resnostjo in tudi z zavestjo, da se gradi za krajevno skupnost Selca. Poleg članov iz Selc so sodelovali tudi člani iz sosednjih vasi: Lajše, Golica, Topolje, Dolenja vas, Kališe in Zabrekve. Ob že omenjenem prostovoljnem delu je društvo vložilo v gradnjo še 1.420.000 din. Ta sredstva so pridobili takole:   Občinska gasilska zveza: 540.000 din Požarna skupnost: 50.000 din Zavarovalnica Triglav Kranj: 160.000 din SLO: 100.000 din Samo društvo z organiziranjem treh veselic in dveh srečelovov: 570.000 din   To obdobje je bilo tudi prelomno za delo s pionirji in mladino. Od leta 1981 je društvo sodelovalo na občinskih tekmovanjih s 6. ekipami. Pionirji so vsako leto sodelovali na kvizu znanja z gasilsko tehniko, ki ga je organizirala občinska gasilska zveza. Na vsakem kvizu so bili izredno uspešni. Pionirji so se udeleževali še letovanja na morju; od leta 1984 dalje je vsako leto odšlo na letovanje po 12 pionirjev, opravili pa so tudi izpit za izprašane gasilce.  

 

1981_vaja_s_pionirji_za_solo_v_Selcih

 

  

1986_pohod_pionirjev_na_blegos

 

Slika 21 - mokra vaja mladine leta 1981 za osnovno šolo v Selcih in pohod mladine na Blegoš leta 1986

Z dograditvijo doma so pridobili tudi prostor za organiziranje muzeja stare gasilske opreme. To nalogo je prevzel Ivan Radoševič in muzej vzorno uredil. Seveda se je muzej sproti dopolnjeval.  Dejavnost društva v tem obdobju ni bila smo na področjih, ki so opisana. Pričeli so tudi sodelovati z društvom iz Sveč iz sosednje Avstrije.

  

1985_prapor_gasilcev_iz_Svec

 

 

Slika 22 - spominski trak gasilskega društva iz Sveč

Prvi stiki so bili že v letu 1983, ki pa so se poglabljali iz leta v leto. Vsako leto so bili naši člani povabljeni v goste, njihovi člani pa so prihajali k nam. V letu 1985, ob odprtju doma, so nam na prapor pripeli spominski trak, mi pa smo jih počastili z našim spominskim trakom v letu 1986, ob 100 – letnici delovanja njihovega gasilskega društva. Tako sodelovanje je zelo koristno, saj si lahko izmenjamo izkušnje in se seznanimo z delovanjem in opremljenostjo društva. Omogočili so jim tudi ogled gasilske šole v Celovcu. Lahko trdimo, da tako sodelovanje utrjuje strokovno znanje članov.   V tem obdobju je društvo izgubilo tri člane. 12. 2. 1980 nas je zapustil dolgoletni član društva Miha Leben. Dolgo je bil predsednik društva, tajnik in takoj po drugi svetovni vojni požarni referent. Leta 1984 nas je zapustil Franc Šolar, naslednje leto pa še Vinko Tušek.   Tudi požari niso mirovali. Prvi požar je bil leta 1981 v Lajšah. Pogorela je hiša in gospodarsko poslopje, last Franca Lotriča. 28. 4 1984 je gorela hiša, last Marije Potočnik, Selca 46. Požar je uničil hišo, okolica pa je bila zavarovana, tako da se ni mogel razširiti. 21. 12. 1984 je pogorel kozolec, last Franca Pfajfarja iz Selc. 7. 4. 1986 je pogorela hiše, last Ivana Rihtaršiča iz Lajš. Pri vseh požarih so gasilci posredovali. Požari so bili lokalizirani na goreči objekt, okolica je bila zaščitena.  

Obdobje od 1987. do 1997. leta

Ob 90 letnici društva leta 1987 so gasilci pripravili vrsto aktivnosti. Od srečanja veteranov gasilcev gorenjske do slavnostne parade in proslave.

 

1987_srecanje_gasilcev_veteranov_gorenjske

 

Slika 23 - skupinska slika veteranov gorenjske pred osnovno šolo v Selcih leta 1987

 

1987_nastop_pionirjev_na_srecanju_veteranov

 

Slika 24 - prikaz znanja mladine na srečanju veteranov

Po zaključku praznovanja 90 – letnice gasilskega društva so napravili obračun vseh prireditev. Ugotovili so, da so prireditve prinesle lep dohodek. Odločili so se, da s prisluženim denarjem opremijo trojke. Za vse trojke so priskrbeli motorne črpalke Tomos ter nekaj C cevi. Za gasilsko enoto Dolenja vas je se je kupila 500 – litrska motorna črpalka Rosenbauer, ter kombi IMV in delavne obleke za desetino. Poleg tega je društvo oskrbelo trojke z večjimi  kovinskimi omarami za shranjevanje opreme. Zaradi velikih težav, ki jih je društvo imelo s kombijem IMV, je začelo razmišljati o nakupu novega kombija. Misel je dozorela na občnem zboru januarja 1991. Po zbiranju ponudb so se odločili za kombi Citroen C25D 4x4.

 

1991_GV1

 

Slika 25 - GV1 Citroen C25D 4x4

Cena tega kombija je bila 465.000 din. Po takratnem sklepu občinske zveze je moralo društvo zbrati 197.000 din ostalo pa je dala občinska gasilska zveza. Akcija zbiranja sredstev je stekla. Potekala je od 15. 3. do 30. 3. 1991 po vseh vaseh krajevne skupnosti. Zbralo se je 148.485 din, kar je bilo 48.515 din premalo. Uspeli smo pridobiti botra, ki je bil Iskra Železniki s svojim prispevkom 50.000 din. Celotno vplačilo kombija je bilo izvršeno 15. maja 1991 z dobavnim rokom julij. Dobava je zamujala do oktobra. Pri opremljanju smo ga dali v mariborsko podjetje Karoserist, ki je izvršilo potrebno predelavo. Dokončno je bil pripravljen za registracijo in bil tudi registriran 13. 12. 1991. Slovesno je bil izročen v uporabo 14. 7. 1992 ob priliki praznovanja 95 – letnice društva. Z vlaganji v posodabljanje opreme se ni prenehalo. Obstajala je velika želja, da bi prišli do večje avtocisterne z vgrajeno visokotlačno črpalko in topom. Z zbiranjem sredstev so pričeli že v letu 1992, zato jim je do 100 – letnice uspelo zbrati zadosti sredstev za nakup želene avtocisterne, ne da bi zbirali denar po gospodinjstvih, kot so morali za kombi. Pri iskanju avtocisterne so pomagali gasilci iz Koroške.   V teh letih ni bila samo skrb za opremo, pač pa tudi za izobraževanje članov. V desetih letih je opravilo 46 članov tečaj in izpit za izprašanega gasilca, strojniški tečaj in izpit so opravili trije člani. Tečaj za nižjega častnika je opravilo 8 članov ter 1 član za častnika. Poleg tega je opravilo 6 članov uvajalni tečaj za uporabo dihalnih aparatov. V tem obdobju se je menjala svečana uniforma. Za 22 uniform je polovico prispevalo društvo, drugo polovico pa član, ki je obleko prejel.   Osnovna dejavnost društva je bila gašenje požarov in pomoč pri naravnih nesrečah. V letu 1990 je bilo veliko dela pri poplavah. Sodelovalo je celotno članstvo. V letu 1992 sta bila dva travniška požara, in sicer v Topoljah in v Selcih. Poleg tega je bil požar tudi na sušilnici sadja v Topoljah. Večji požar je bil 10. 11 1992 v Lajšah. Gorelo je gospodarsko poslopje pri spodnjem Pircu, lastnik Franc Rihtaršič. Intervencija gasilcev je bila uspešna, saj se je obdržal stanovanjski del stavbe. 6. 7. je bila zopet večja akcija na plazu, ki se je sprožil za Bobkovo hišo – lastnik Ciril Debeljak. Pri odstranjevanju plazu so uporabili bager in traktorje. Sodelovalo je prek 30 gasilcev. Velikokrat so morali posredovati v šoli, kjer je voda zalila kletne prostore. V sušnem obdobju se je vozilo vodo na Sveti Križ, v Topolje in Golico. V letu 1993 je trikrat gorelo v dimnikih. 20. 7 1994 je zagorelo gospodarsko poslopje v Zgornji Golici pri Brnu, lastnik Filip Gartner. Posredovanje gasilcev je bilo zelo uspešno. Uspelo jim je obdržati nepoškodovano stanovanjsko hišo, ki je v neposredni bližini. V letu 1995 so se gasilci ukvarjali s travniškim požarom v Prevaljah, s poplavami ter v zimskem času z odstranjevanjem dreves s cest, ki jih je polomil žled. V letu 1996 je strela udarila v stanovanjsko hišo pri Tonetu, lastnica Vera Benedik. Požar so s hitro intervencijo enote Dolenja vas pogasili, tako da ni nastala večja škoda. Zagorelo je tudi v gospodarskem poslopju pri Žanu v Kališih. Gasilci gasilske trojke iz Kališ so požar s hitrim posredovanjem pogasili že v začetni fazi ter s tem preprečili večjo škodo.  V tem letu sta bila tudi dva zemeljska plazova na cestah Selca – Topolje in Selca – Kališe.

Obdobje od 1997. do 2007. leta

Gasilsko društvo je 100-letnico obstoja praznovalo zelo slovesno, saj so se skozi celo leto vrstile prireditve, od srečanja gasilcev Selške doline z blagoslovitvijo doma in freske. Srečanja se je udeležilo 140 gasilcev iz vseh društev v Selški dolini.

  

1997_ob_100_letnici_drustva

 

Slika 26 - člani društva ob 100 letnici

Dne 9. 6. 1997 je bila sklicana slavnostna seja v počastitev 100-letnice društva. Na slavnostni seji so zaslužni člani prejeli odlikovanja, društvu pa je bilo podeljeno odlikovanje predsedstva gasilske zveze Slovenije za posebne zasluge v gasilstvu. Prejeli smo tudi plaketo civilne zaščite, ki jo podeljuje poveljnik civilne zaščite. Na slavnostni seji so bili prisotni predsednik gasilske zveze Slovenije Ernest Eöry, poveljnik civilne zaščite Miran Bogataj, župan občine Železniki Alojz Čufar, predstavnik GZ Škofja Loka, občinskega poveljstva, krajevne skupnosti in ostalih društev ter organizacij iz KS Selca. Dne 28. 7. 1997 smo organizirali v sodelovanju z GZ Škofja Loka 11. srečanje gasilk Gorenjske. Tekmovanja in srečanja se je udeležilo 56 ekip. Iz našega društva sta sodelovali 2 ekipi ter dosegli 2. in 6. mesto. Za organizacijo srečanja smo prejeli več pohval od komisije za članice GZ Škofja Loka. Dne 5. 7. 1997 smo priredili družabno srečanje za mladino z Vilijem Resnikom. V nedeljo 6. 7. je potekala osrednja slovesnost ob praznovanju 100-letnice društva. Na paradi je sodelovalo 170 gasilcev iz 27 gasilskih društev v GZ Škofja Loka in 60 gasilcev iz Avstrije, iz gasilskih društev Sveče, Bistrica in Ebenthal. Po paradi je sledil prevzem in blagoslov avtocisterne z visokotlačno črpalko.

  

1997_GVC16_25

 

Slika 27 - GVC16/25 Styer 790

Po slovesnem prevzemu smo organizirali veliko gasilsko veselico z bogatim srečelovom. Zadnja prireditev v tem sklopu praznovanj je bilo srečanje veteranov GZ Škofja Loka. Tega srečanja se je udeležilo 140 veteranov. Vse prireditve v sklopu 100-letnice je obiskalo veliko prebivalcev Selške doline. Ker so prireditve tudi po finančni plati dobro uspele, smo pridobljena sredstva usmerili v nakup gasilske opreme. Tako smo nabavili kompresor za vzdrževanje tlaka v avtocisterni, ventilator Tempest za izpihovanje dima iz prostora, več visokotlačnih cevi s hitrimi spojkami, dve ognjevarni obleki, mobilno radijsko postajo, deset čelad in še nekaj drobne opreme.  

V tem letu smo gasili manjše požare in vozili pitno vodo. 8 članov je opravilo izpit za izprašanega gasilca. Poleg občinske vaje, ki smo jo izvedli v središču vasi, smo se udeležili še vaje na Bukovici.

V letu 1998 so bile izvedene volitve za petletno obdobje. V upravni odbor so bili izvoljeni predsednik Tone Potočnik, poveljnik Danilo Benedik, podpredsednik Ferdinand Šink, tajnik Franci Jagodic, blagajnik Vilko Leben. Člani upravnega pa so bili Šturm Boštjan, Bašelj Barba, Šturm Aleš, Šolar Tone. Nadzorni odbor: Marenk Vinko, Jagodic Stane in Berce Milan. V poveljstvo pa so bili izvoljeni še Leben Aleš, Podrekar Janez, Bašelj Franc, Leben Stane in Leben Anton. Na prvi seji po občnem zboru je upravni odbor imenoval še komisije in sicer za mladino, za članice, za veterane in za odlikovanja. V letu 1998 smo nabavili devet visokotlačnih cevi, obnovili smo motorno črpalko Rosenbauer, opravljena je bila montaža nove radijske postaje v vozilo Citroen ter postavitev antene in nove stabilne radijske postaje.

 

Požarov na področju našega društva ni bilo. Klicani pa smo bili na 4 požare v dolini. Večkrat smo imeli opravke z velikimi vodami v Selcih in Dolenji vasi. Grozili so plazovi za Bobkom in Megusom. Sodelovali smo na vajah na Bukovici, v OŠ Železnikih, na Zalem Logu in v Davči. Pridobili smo 5 izprašanih gasilcev, 2 strojnika, podpoveljnik je opravil izpit za poveljnika društva. Organizirali smo pregled 139 gasilnikov na prah, občani so kupili 9 novih. 

V letu 1999 smo pričeli z ureditvijo podstrešja v gasilskem domu, izdelana je bila izolacija stropov in postavljene montažne stene. Dela je opravil Pohleven Anton. Na novo je bila opravljena elektrika. Ob tej ureditvi prostorov so člani PGD opravili 130 ur prostovoljnega dela.

 

1999_tekmovanje_gasilsk_gorenjske_Koprivnik_nad_Bohinjsko_Bistrico

Slika 28 - tekmovanje ženskih gasilskih enot gorenjske - Koprivnik nad Bohinjsko Bistrico leta 1999

Tudi nesreče so se dogajale. Gasili smo v tovarnah Niko, Domel, v Golici pa je pogorel obračalnik sena. Ob velikih nalivih smo črpali vodo, dežurali ob plazu pri Megusu in čistili ceste.

6 članov je opravilo tečaj za gasilca, 12 jih je bilo na dodatnem usposabljanju. Večje vaje so bile v Selcih, na Rudnem, pri Zalogarju v Dolenji vasi in v Alplesu. Dodatno smo opremili trojko v Zg. Lajšah in izvedli vajo z občani.

Leta 2000 smo dokončno uredili podstrešje in ga namenili za gasilski muzej. Ob tem je bilo opravljenih veliko prostovoljnih delovnih ur, saj je bilo treba preseliti in urediti preko 190 eksponatov. Še posebej je bil za ureditev muzeja zaslužen Leben Tone.

Operativno smo bili zelo aktivni, saj smo v Selcih pogasili dva dimniška požara, gasili smo stanovanjsko hišo na Plavžu kjer je prišlo do eksplozije, pri gašenju velikega gozdnega požara so sodelovala vsa društva iz občine, nekaj iz Škofje Loke, dokončno je požar zadušil šele helikopter. Istočasno je zagorela še stara žaga v Železnikih, ki so jo pogasili člani našega društva. Pomagali smo pri gašenju osebnega avtomobila, iskanju občana na Studenem, organizirali smo dežurno službo ob poplavah. Imeli smo tri domače mokre vaje, sodelovali pa na meddruštvenih na Jesenovcu in Bukovici. 6 operativcev je opravilo dodatni tečaj za IDA, 4 gasilci dodatna izobraževanja na Igu, eden izpit za NGČ.

V letu 2001 smo začeli delati na računalniškem programu GAZ 2000. Veliko je bilo dela z zbiranjem manjkajočih podatkov o članstvu in vnosom podatkov v računalnik. V tem letu smo organizirali tudi preglede gasilskih aparatov, nabavili smo gasilski agregat z močjo 4,5 kW, sedem čelad Rosenbauer, nekaj cevi in ostale opreme.

 To leto sta zaznamovala dva velika požara, in sicer travniški na Ratitovcu, ki je bil uspešno pogašen s pomočjo helikopterja in gasilcev iz cele občine ter požar pri Krek Petru v Selcih, kjer je kljub velikim naporom domačih in ostalih gasilcev pogorel nov hlev. Pogasili smo tudi tri dimnike, en osebni avto, eno motorno kosilnico, črpali smo vodo v Podzaverniku in iskali pogrešanega otroka v Kališah. Vaje smo imeli v Alplesu, na župnišču v Selcih, na Žbontu v Davči, 4 člani so bili na dodatnem izobraževanju.

 

2001_srecanje_gasilk_gorenjske_v_Podnartu

Slika 29 - srečanje gasilk gorenjske v Podnartu leta 2001, kjer so članice osvojile 1. mesto in prehodni pokal

V letu 2002 smo praznovali 105-letnico društva. Ob tej priliki smo organizirali piknik za člane društva in njihove svojce. Povabili smo tudi gasilce iz Sveč v Avstriji, ki so se našemu vabilu številčno odzvali.

 

Imeli smo nekaj manjših požarov v Železnikih, Zabrekvah, v Osojniku, na tovornem vozilu v Dolenji vasi. Večja akcija je bila ob eksploziji pri Marenk Vidi v Selcih. Izvedli smo vajo evakuacijo šole v Selcih, pripravili izobraževanje delavcev v Alpmetalu in MHE Podzavrniku. 6 članov je opravilo izpit za NGČ, eden za sodnika.

 

Leta 2003 je bilo zopet volilno obdobje. Za petletno obdobje so bili v upravni odbor izvoljeni naslednji člani: predsednik Potočnik Tone, podpredsednik Šink Ferdinand, tajnik Čenčič Marko, blagajnik Leben Vilko, poveljnik Leben Aleš, člani Bašelj Habjan Barba in Podrekar Matjaž. V poveljstvo pa še Benedik Danilo, Podrekar Janez, Bašelj Franc, Šolar Tone, Leben Tone, Jagodic Marko, Šink Boris, Gašperšič Dani. V nadzorni odbor Berce Milan, Šturm Aleš, Megušar Brane. V častno razsodišče Leben Tone, Pintar Ivan in Habjan Rudi. V komisijo za mladino: Podrekar Matjaž, Pintar Matjaž in Benedik Špela. V Komisijo za članice: Bašelj Habjan Barba, Čenčič Sonja in Šink Alenka, ter komisijo za odlikovanja Čenčič Marko, Benedik Danilo, Podrekar Janez.

 

Sodelovali smo na treh manjših požarih na industrijskih obratih, travniškem v Podlonku in večjem notranjem v zaklonišču tovarne Domel. Organizirali smo meddruštveno vajo in sodelovali na vaji v Alplesu.

 

V letu 2004 smo prepleskali opaž na stolpu, obnovili smo garažna vrata, na avtocisterni smo obnovili vzmetenje. Pokazalo se je, da bo za nadaljnjo uporabnost cisterne treba vložiti precejšnja sredstva, zato je na bila na upravnem odboru sprejeta odločitev, da se obstoječa cisterna vzdržuje toliko, da bo še vedno uporabna za intervencije, začnejo pa se aktivnosti za nabavo nove.

 

Gasili smo dva požara v Železnikih in Kališah, dežurali ob poplavah, imeli smo 6 domačih vaj, bili na občinski v Dražgošah in Železnikih. Pridobili smo 14 izprašanih gasilcev, 4 vodje skupin, 4 bolničarje, Leben Aleš je opravil izpit za VGČ.

 

V letu 2005 je naše društvo prevzelo soorganizacijo 50-letnice GZ Škofja Loka. Že pomladi so stekle priprave s sodelujočimi na proslavi. Nabirali smo dobitke za srečelov in pomagali pri pridobivanju sponzorjev. Dne 3. 6. 2005 smo gostili veterane GZ Škofja Loka, dne 4. 6. pa mladino, ki je izvedla orientacijski pohod. Isti dan je potekal še reli članov in srečanje gasilk GZ Škofja Loka. Na proslavi, ki je potekala v Selcih na igrišču Rovn, so s kulturnim programom sodelovali tudi učenci OŠ Selca.

 

 

2005_srecanje_mladine_na_Rovnu

 

2005_srecanje_veteranov_na_Rovnu

Slika 30 - srečanje veteranov in mladine na Rovnu ob 50 letnici GZ Škofja Loka

 

Požarov to leto ni bilo. 2 gasilca sta opravila tečaj za nevarne snovi, 2 za nosilca IDA. 2 gasilca sta opravila HOT FIRE tečaj. 

 

Zaradi službene odsotnosti Leben Aleša so bile leta 2006 na občnem zboru društva izvedene nadomestne volitve. Za poveljnika društva je bil ponovno izvoljen Danilo Benedik. Proti koncu leta 2006 je bil ustanovljen odbor za pripravo praznovanja 110-letnice društva. Naročen je bil nov prapor pri firmi Ercigoj v Ljubljani.

 

Operativno je bilo to leto razgibano. Klicani smo bili na tri manjše požare v Železnikih, gasili smo dva gozdna požara pri Šolar Janezu in v Sokovem Robu. Udeležili smo se gašenja velikega požara na krasu. Sodelovali smo na vajah v Alplesu, medobčinski vaji v Sorici in na Blegošu. 15 članov je opravilo izpit za gasilca, 2 za strojnika. 

Da se ne bi ponavljali, naj naštejemo še aktivnosti, ko so se izvajale vsako leto:

·        Tekmovanja občinskega poveljstva GZ Šk. Loka, regijska srečanja članic, pokalno veteranov.

·        Vsakoletni obiski trojk, pregledi hidrantov, vaje.

·        Čiščenje cest, prepustov, kanalizacije, rezervoarjev.

·        Vožnja pitne vode v sušnem obdobju.

·        Požarne straže in redarska služba na veselicah, blagoslovu konj, proslavi v Dražgošah, procesijah.

·        Pomoč pri izdelavi sankaške proge.

·        Letovanje mladine in opravljanje tečajev na njih.

·        Sodelovanje na paradah in drugih praznovanjih v GZ Šk. Loka.

·        Posojanje opreme občanom.

 

Glede na povedano, lahko trdimo, da društvo dela dobro, predvsem se vidi ponovno zanimanje mladine za naše poslanstvo.

 

Takoj po novem letu so stekle intenzivne priprave za pridobivanje sponzorjev, nabiranje žebljičkov in trakov za prapor ter pripravo programa za praznovanje 110-letnice društva. Sredstva, ki jih bomo zbrali, bomo namenili za posodobitev opreme in za nakup nove avtocisterne, ki jo s pomočjo občine nameravamo nabaviti v naslednjem obdobju.

 

Cilji za naprej so kar ambiciozni, vendar mislimo, da nam jih bo s pomočjo vseh članov društva, občine, lokalnih skupnosti in delovnih organizacij v občini uspelo uresničiti.

Načelniki, predsedniki od ustanovitve do danes

n. Franc Demšar

od 1897 do 1899

n. Franc Hajnrihar

od 1900 do 1904

n. Franc Tavčar

od 1905 do 1907

n. Anton Hajnrihar

od 1908 do 1919

n. Franc Šparovc

od 1920 do 1926

n. Jakob Šturm

od 1926 do 1927

n. Franc Hafner

od 1928 do 1929

n. Matija Megušar

od 1929 do 1933

p. Matija Megušar

od 1934 do 1942

p. Matija Šmid

od 1945 do 1947

p. Franc Kovač

od 1948 do 1949

p. Miha Leben

od 1949 do 1960

p. Franc Benedik

od 1960 do 1969

p. Franc Pfajfar

od 1969 do 1970

p. Vinko Prevc

od 1970 do 1974

p. Franc Kovač

od 1974 do 1980

p. Vinko Bernik

od 1980 do 1992

p. Tone Potočnik

od 1992 do 2000

Poveljniki od ustanovitve do danes

 

Franc Tavčar

od 1897 do 1904

Anton Hajnrihar

od 1905 do 1907

Janez Klemenčič

od 1908 do 1912

Janez Šparovec

od 1912 do 1915

Janez Veber

od 1916 do 1919

Anton Hajnrihar

od 1920 do 1923

Janez Veber

od 1924 do 1926

Jožef  Megušar

od 1926 do 1927

Matija Megušar

od 1928 do 1929

Alojz Hajnrihar

od 1929 do 1933

Matija Šmid

od 1934 do 1945

Janko Šmid

od 1945 do 1947

Alojz Hajnrihar

od 1947 do 1948

Vinko Prevc

od 1948 do 1954

Franc Benedik

od 1954 do 1958

Ivan Radoševič

od 1958 do 1980

Anton Leben ml.

od 1980 do 1983

Franc Rozman

od 1983 do 1990

Danilo Benedik

od 1990 do 2000

Častni člani

Anton Hajnrihar

Franc Brtoncelj

Urban Semen

Janez Veber

Janez Rant

Janez Pintar

Jurij Čenčič

Lovro Benedik

Jakob Benedik

Martin Šolar

 

 

Števec obiskov

Obiski danes:12
Skupaj obiskov:27587